Citati avtorja Ivica Buljan

»Gre za enigmatično, a izjemno močno analizo sodobnega časa.«

»Anderssonova dela na prvi pogled zelo neobičajna.«

»O'Neill je v moji režijski domišljiji zavzemal posebno mesto zaradi svojih avantgardnih postopkov, sorodnih evropskim ekspresionističnim dramam.«

»O'Neill je v moji režijski domišljini zavzemal posebno mesto zaradi svojih avantgardnih postopkov, sorodnih evropskim ekspresionističnim dramam.«

»Glas njene Marte iz kristalno čistih višin pade v mezzo, potem pa obarvan z gostim žametom zdrsne v globoka brezna krvavih obračunov.«

»Jutranja zvezda ponuja vse, kar si želi sodobno gledališče.«

»Nihče ne piše tako pretresljivih dram.«

»Britanska kritika ga označuje za enega največjih pisateljev našega časa oziroma kar za pisatelja številka ena.«

»Že njihovi preprosti naslovi – Laž, Resnica, Oče, Mati, Sin – dajejo občinstvu vedeti, za kaj gre.«

»In gre za teme, ki nas ob svetovnih gospodarskih krizah in pandemiji vrnejo domov.«

»Nemara je prav dom freudovski izvir vseh travm in psihoseksualnega (ne)zadovoljstva.«

»Zellerjevo besedilo označil za črno farso, ki 'prikazuje labirint čustev med ženo in možem ter materjo in sinom, in ko poskuša odgovoriti na vprašanje, ali lahko ljubimo preveč, odzvanja kakor bolesten odmev'.«

»Zeller na stilno prepoznaven in izpiljeno minimalističen način, s skopimi, a enigmatično dvoumnimi stavki v tekočem dialogu, predvsem pa z neprestanim spreminjanjem perspektive izrekanja 'objektivne resnice' razgrinja pred gledalci čustveno izvotljene odnose v družini.«

»Avtor se spretno poigrava z realnostjo izrečenega, ki jo gledalec po koščkih sestavlja iz prizora v prizor skozi labirint mamine stiske.«

»Režiser je besedilo označil za črno farso, ki 'prikazuje labirint čustev med ženo in možem ter materjo in sinom, in ko poskuša odgovoriti na vprašanje, ali lahko ljubimo preveč, odzvanja kakor bolesten odmev'.«

»Ta komedija pripada bolj igralcem kot pa režiserjem.«

»To besedilo je črna farsa, ki prikazuje labirint čustev med ženo in možem ter materjo in sinom, in ko poskuša odgovoriti na vprašanje, ali lahko ljubimo preveč, odzvanja kakor bolesten odmev. Pripelje nas do samega dna in nas ne izpusti več. Govori o obsesiji dvakratno zapuščene ženske, o bolečini in samoti matere, ki gleda, kako njena otroka odideta, in ki v svoji hiši ostane sama. Tako kot druge ženske je tudi Anne naredila vse za svoja otroka, za svojega moža, za svoj dom; toda minevala so leta in otroka sta odšla, sin, hči – in zdaj še njun oče. Nenadoma se znajde sama v kraljestvu, iz katerega vsi bežijo.«

»Ruska predstava 'največja senzacija' letošnjega festivala.«

»Pripravljajo jo v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj. Študijski proces za Mamo že poteka.«

»Pametno, zabavno in poučno umetniško delo o evoluciji, vesolju in našem prostoru v njem.«

»Mikra theatrika 2 Svetlane Slapšak je navdihujoča in sredi humanističnega uboštva toliko kot opogumljajoča knjiga, ki jo kljub gostoti misli praktično požiramo.«